Sveto obhajilo v tej pomladi boš(si) sprejel(a),
V srce s tem prvikrat telo Jezusovo vzel(a).
Obhajilo je zahvala tvojega srca
Bogu za darove, ki ti milostno jih da.
Hvaležnost mu izražaš s čistostjo misli vseh,
Angelom se zahvaljuješ z njim za mir v nočeh,
Jezusu za blagoslove, ki jih daje ti,
In Mariji, ker nenehno nad teboj bedi.
Ljubi sebe samo - s tem ljubila boš Boga,
Ob katerem ni se treba bati hudega!
Prvi otrokov jok je kot balzam za izmučeno materino telo.
Osreči jo, jo pomiri in sprosti. Ko zasliši jok svojega novorojenčka,
jo prevzameta neizmerna materinska sreča in ljubezen.
Bolečine so pozabljene, vse misli in čustva pa se vrtijo
le še okrog novorojenega bitja. Med njo in otrokom
se še naprej spletajo in utrjujejo nevidne nitke,
ki so se pričele oblikovati že v maternici. Te nitke
so zelo močne, trajajo vse življenje in se še po smrti ne pretrgajo.
Sveto obhajilo v tej pomladi boš(si) sprejel(a),
V srce s tem prvikrat telo Jezusovo vzel(a).
Obhajilo je zahvala tvojega srca
Bogu za darove, ki ti milostno jih da.
Hvaležnost mu izražaš s čistostjo misli vseh,
Angelom se zahvaljuješ z njim za mir v nočeh,
Jezusu za blagoslove, ki jih daje ti,
In Mariji, ker nenehno nad teboj bedi.
Ljubi sebe samo - s tem ljubila boš Boga,
Ob katerem ni se treba bati hudega!
Če obstaja dan, ko maraš imeti na obrazu nasmeh, je to takrat, ko imaš rojstni dan!
Sanje, ki prepletajo zgodbe z resnico in postavljajo pred nas neskončen niz priložnosti, morajo biti izpolnjene!
Želim ti prav to, da vsake sanje, ki niso zgolj sadež naših misli, izpolnijo. Želim ti, da ne zamudiš niti ene same priložnosti, ki bi te lahko peljala tam, kamor si resnično želiš!
Vse najboljše
Vse kar sem doslej ti dala, zavedno v zemljo bom pokopala.
Vem, da to je zate krivica a odslej bo to zame pravica.
Vedno sem te rada imela, tvoje želje sem sprejela,
a ti si vrgel me čez pečine v mojem srcu odprl si vrata bolečine.
Ta vrata so še zdaj odprta in še vedno sem potrta
a le misli si da me še boli, saj sem našla kotiček v mojem srcu,
ki še žari a povem ti, ta več zate ni!
Naj vzamejo mi dušo, morda še srce, čutiti mi ne bo treba le...
Naj zaustavijo mi misli, morda še spomine,
tako pogrešala ne bom človeške bližine...
Naj vzamejo mi organe ali pa še kar kosti, poberejo naj vse,
kar čutim da ostalo je. Porinite me v prepad, ...
Samo ne trgajte me, delček za delčkom zase le.
Ne zapirajte duše, ki leti, duše, ki si živeti želi,
kar vse ji vzemite, vse po čemer tako hrepenite, samo...
Svobodo ji pustite!
Bol mi grudi steže, misli moje nekud beže,
gde si sada ti, dal, češ mi se vratiti.
Nedostaješ mi puno, kad sama sam u noći,
samo čežnja prati me,suze u oči dolaze.
Slušam onu pesmu dragu,koja seća me na tebe,
ne mogu utešit tugu, koju oseča srce moje.
Kad sklopim oći svoje, vidim te u tami,
a, nisi tu znam, to je samo san.
Kad ostaneš sam, dušo samo seti se
da negde živim ja, koja još voli te.
Dober občutek, ki ga imamo, kadar storimo bližnjemu dobro delo, je pogosto večji od tistega, kar naredimo. Sami sebe nagrajujemo, če širokosrčno in popolnoma iz ljubezni podarjamo in si želimo deliti z bližnjim. Dobrih del ne delamo zato, da nam bodo povrnjena; podarjamo jih iz srca. Podarjamo, ker je to naravno in dobro. Nehali smo misliti na svoje lastne težave. Naših misli ne obvladujeta več samopomilovanje in samoosamitev. Podarjamo iz čistega veselja nad podarjanjem, in ne potrebujemo priznanja.
Na osamljeni stopnici jaz sama brez tebe sedim,
v vsaki nedolžni misli k tebi bežim.
Zakaj jaz brez tebe tako trpim?
Sprašujem rjavo-črnega mačka.
Njega ki tam na koncu teh hladnih stopnic leži.
Tako odsoten, mogoče spi.
Ne zaveda se da si želim pogovor,
da hočem en ljubezenski odgovor
ne vem niti zakaj sem ga vprašala,
njega ki mi tako ne zna odgovoriti
je možno da v njem vidim tebe v tem
prekrasnem spečem mačku, ki mi ne odgovarja!
Žalostni toni glasbe, ko utapljam se vase.
Zatočišče zadnje samo zame.
Nikogar ni, ki utapljal me bi in vse moje misli.
Le še toni glasbe mi pomagajo verjeti vase.
Res nikogar ni v tej samoti, a le tako se mi da živeti,
ko nikogar ni, uničuje upe mi.
V pravem svetu upanja ni, da preživela bi,
saj vsi hočejo me spremeniti ali pa utopiti.
Nikogar ni, ki zaupal bi mi in verjel v moje sposobnosti,
le stolkli bi me z žalitvami, da dobila ne bi kar oni ne morejo doseči.
Vedno znova misel pride mi, ostali bi s samoti tej
in v njej zaživela bi naprej.
Le še toni glasbe mi pomagajo verjeti vase in zaživeti dalje.
Saj drugi nihče ne spodbuja me ali branil me bi,
ko vsi drugi me obmetavali bi z žalitvami.
Le žalostni toni glasbe mi dajejo upanje vase
in spremljajo me v znani kraj, ko v temi potopim se vanj.
Draga _____,
Je čas, ko imaš občutek, da se vse ustavi,
da se je tišina dotaknila tvoje duše,
da je dan, ki je pred teboj nekaj posebnega.
Ali ni tudi dan birme, nekaj posebnega?
To je čas Svetega duha, čas milosti,
prijateljstva, veselja in miru.
Toda Sveti duh ne bo samo danes v polnosti
razlil svojega veselja, svoje milosti in darov.
Sveti duh ti bo stal ob strani,
pa čeprav se tega pogosto ne boš zavedala.
Sveti duh je studenec vse resnice!
Je Božji dih, je darovalec življenja!
Naj te preseneti sredi dneva,
naj te spremlja pri vsem kar načrtuješ,
naj te napolni s svojimi darovi,
naj te poišče, če se oddaljiš od življenja,
naj ti pomaga se zbrati, če nimaš več cilja,
naj te zasleduje, če te vse zapušča,
naj ti da krila pri vsem kar delaš,
naj ti prihaja naproti, ko ga boš iskala,
naj ti stoji ob strani, ko bodo misli odšle daleč stran,
naj ti pomaga razumeti, ko ne boš več razumela,
naj te zlomi, ko otrdi tvoja volja,
naj te razžari, ko se ohladi tvoja ljubezen,
naj te preplavi s svojo ljubeznijo, ko bos zazrta preveč vase,
naj te napolni z novo močjo, če boš čutila, da je v tebi sama praznina,
naj te razveseli, če boš žalostna,
naj te objame, če boš osamljena,
in ko boš ostala brez besed, takrat bo molil v tebi.
Da bi te vedno spremljala ljubezen Svetega Duha
ti želi _____