Prispevek #10081

Srečko Kosovel

Ko je listje zašelestelo
in rožice ovenele, zlato srce je onemelo.
Tiha misel zablestela nad večernim krajem,
duša odblestela z zlatim je sijajem.
Tiha - kam odšla je duša zastrmela,
kakor da je ptica večer preletela.