Prispevek #1654

Vse umira, duša krvavi.
Življenje mi odteka, vije se kot mrzla reka.
Na dan privrejo mi spomini, kot slike daljne v medli sivini.
Mrtev sem, a vendar živim, zadnjo sapo za teboj lovim.
Odteklo kratko je življenje.
V hladnem grobu zdaj ležim, negibno trohnim.
Ti stojiš sedaj nad mano, režeš sebi veliko srčno rano.
Pereča solza ti spolzi po bledem licu.
Razlije se ob belem cvetu, poglej, saj ljubezen je še na tem svetu.