Prispevek #1853

Zrla sem za njim, ki odhajal je kakor dim.
Iz mojih ust je krik privrel, ki izražal je pepel.
Krik samote in obupa resnica zame bila je prekruta.
On naenkrat izginil je v noč, zdaj tavam okoli njega iščoč.
Njega, ki nekoč zvesto sem ljubila,
kljub temu prehitro sem ga izgubila.