Prispevek #1902

Nekoč, ko boš v trpkem večeru trpel,
ko si boš toplih dlani zaželel,
ko bo nekdo do kraja prebudil tvoje srce
in ko boš brez moči ob oknu slonel,
boš razumel, kako nezvestoba boli,
kako ob misli, da postal si ovira,
pekoče skelijo v solzah ti oči
in kako grenak je takrat obraz
in vsak dan bolj težak je čas.
Takrat se spomni, da še ljubim te jaz!
Oglej si tudi ostale prispevke na Verzko.