Prispevek #1953

Pred letom, ko zate srce se je vnelo,
A tvoje srce se je zame ogrelo,
Nenadoma svet je postal čudovit,
Drugačen, prelesten in rahlo odbit.
Objemov sem tvojih v nočeh si želela,
Razvneta po tvojih poljubih hlepela,
Iskala vsak dan tesen stik sem s teboj
Nosila me reka je čustev s seboj.
A tebe morda moja čustva so odgnala,
Saj s tabo obsedena res sem postala.
Klicala sem željno te večkrat na dan,
Rotila v solzah te, da pelji me kam.
Ihtela vso noč sem, če si me ošteval,
Naj neham težiti, saj s tem se rojeval
Je v meni občutek, da zame ti ni,
A tvoja ljubezen da vse bolj bledi.
V nočeh neprespanih prišla sem do sklepa,
da strastna ljubezen je sicer res lepa,
a le, če v obeh z istim žarom gori,
sicer kot Pandorina skrinja se zdi.
Pretirana strast energijo mi krade,
končati želim te nezdrave navade.
Res zame bo bolje, da se poslovim,
naprej, z novim upom, brez tebe živim!