Prispevek #3061

Veliko najboljših prijateljic sem imela,
a za nobeno si nisem časa vzela,
čeprav sem si globoko v sebi želela,
da bi me vsaj ena od njih rada imela.
Na prijateljice sem se hitro navezala,
a še preden sem se zavedala,
sem se z njimi skregala
in novo prijateljstvo zagledala.
Nobeno prijateljstvo ni bilo zares najboljše
in mislila sem, da ne bo nikoli boljše,
nato pa sem spoznala njo,
samo in brez skrbi za vse ostalo,
videla sem, da sva si podobni,
do nje mi je res nekaj stalo
in tako je kar nekaj časa ostalo.
Skupaj sva počeli vse,
opravljali, zabavali in pogovarjali se,
nekega dne pa se vse končalo je.
Skregali sva se močno,
kar iz jasnega tako,
nič več ni ostalo, tako kot prej,
jaz res nisem vedela, kako bo od zdaj naprej.
V šoli nisva nič govorili,
le v največji sili,
mislila sem se, "naj naju kdo prisili",
da bi se končno resno pogovorili,
a še zdaj druga z drugo nisva spregovorili.