Prispevek #3197

Ko se v začaranem krogu vrtiš,
ko stiska ti vroča prsa boža,
ko sled poti življenja v tebi se izgublja,
ko nič ti ne pomeni najlepša roža.
Ne obupaj, ozri se, sam/a ti nisi,
okrog tebe je takšnih veliko.
Knjigo ti dobro preberi,
napiši pesem lepo,
primi čopič v roko,
naslikaj neko sliko.
Najboljšega prijatelja svojega pokliči,
zaupaj mu trpljenje,
izprazni dušo.
Upanje v življenje tako se vrača.