Prispevek #5513

Pusti, naj prihajajo stvari same - kot večer, kot noč, jutro in dan.
Počakaj, da potrkajo pri tebi, kot dež, kot lačen ptič, kot izgubljen popotnik.
Pusti, da stvari odtečejo, kot čas in voda.
Prihodnost je ponujena razprta dlan za dotik, umik, dejanje, pričakovanje ali le za sanje.
Oglej si tudi ostale prispevke na Verzko.