Prispevek #6090

Sam samcat v tem krutem svetu ždim,
čutim le žalost in nenehno ihtim.
Moje življenje ni niti malo medeno,
saj uštel sem se, ker tebe ljubim iskreno.
Na začetku vsega tega sem upal da sem ti ljub,
bil sem naiven, ostal mi je teman obup.
Dnevi mojega življenja so obarvani sivo,
za trenutek se pisano obarvajo, ko ti prideš mimo.
Ko pogledaš me, srce veselo poskakuje,
ko spet odideš, predvidljivo usodo tiho objokuje.
Trenutki ko sva skupaj bila so hitro minili,
a v mojem spominu se bodo za vedno ohranili.
Vse bi dal da bi me ti ljubila,
da bi mehkobo mojemu trdemu življenju poklonila.
Moja ljubezen do tebe gori tako močno,
da zgleda kot da sem vstopil v pravljico.
A vendar pravljice imajo srečen konec,
medtem ko je meni ostal le razočaranja poln lonec.
Iz vsega tega obupa me vleče roka nežna,
saj nje lastnica je prijateljstvu priležna.
Pozna vsako mojo misel, dejanje,
tolaži me, gasi moje objokovanje.
Tako sopotnico si v življenju izbrati velja,
saj želji vsaki, tihi ali ne, ugoditi zna.
Kljub temu da nanjo gledam z drugačnimi očmi,
NIKOLI je ne pozabim, ne glede na to kaj se zgodi.
Cenim njeno ljubeče spoštovanje,
prav tako tudi njeno nesebično sočustvovanje.
Zašepetal bi ji » rad te imam « na uho ljubeče,
saj bila mi je v oporo, ko zame ni bilo konca nesreče.
V težkih trenutkih je poleg mene stala,
zato brez težav ji lahko rečem » hvala «.
V svojem življenju že ima boljšo polovico,
močno upam da ji življenje ne bo storilo še kakšno krivico.
Upam tudi da njen izbranec ve kaj ima,
saj take ljubezni za vsakim vogalom najti se ne da.
Želim ji le sreče in zdravja poln koš,
če me rabiš, veš kje me našla boš.