Prispevek #6135

Bojim se samote, bojim se teme,
kadar misel nate me ne greje.
Sedim v kotu in trpim, tako zelo,
kot nihče ne bo.
Nihče ne ve, kaj
prestaja moje srce.
Nihče, niti ti.
Nihče ne ve,
koliko solz preteklo je.
Nihče, niti ti.
Strah me je vsake sence,
ki gre mimo mene,
strah me je vsega,
le tvoje ljubezni ne.
Prosim vrni se
in potegni me
iz moje najhujše nočne more.