Prispevek #6151

In zapiha puščavski vihar
dvigne pesek meter od tal
s tal vstane mlado telo
do oči zakrito z lepljivo snovjo.
Ne razume več mojih besed
ne dosegam njenih zvezd
v očeh pa najdem
neki sladkega
sam hudič ne ve, zakaj
v očeh le najdem
neki sladkega
ki me vleče spet nazaj
spet nazaj.
Podnevi je vroče, ponoči mi je mraz
na obzorju se svetlika obraz
proti vzhodu kaplje dežja
so le krinka za potoke solza
zato bi najrajši do smrti ostal
in dilemo bi pregnal.