Prispevek #6274

V ušesih mi zveni pesem,
to me pomirja in spominja
na moje daljne otroške dni.
Kje so tisti časi,
ko smo tekali po travi
ali se prikradli potiho in počasi?
Kje so tisti dnevi,
ko so nas učili reči hvala,
prosim in oprosti?
Kje so tisti spomini,
ko smo se skupaj igrali
in grdih besed še ne poznali?