Prispevek #6280

Tam na klopci sva sedela
ko sva prvič se objela,
dahnil si mi v uho,
da me ljubiš ti močno.
Jaz naivnica sem verjela ti,
ti zvesta bila vse svoje dni,
čez nekaj časa pa spoznala sem,
da ti nisi
to kar sem mislila da si...
Še vedno se spominjam tistih trenutkov,
ko sama sva bila,
objemala sva se,
ljubila sva se.
Živela sva drug za drugega,
dokler se ni zgodilo nekaj zmotnega...
Prevaral si me,
in ti to dobro veš,
zdaj prisiljena sem,
da te iz spomina izbrišem,
da pozabim nate
a vedi, to je težka naloga zame.