Prispevek #7318

Skromno in pošteno si živeti nas učil,
veselje, srečo in ljubezen si med nas delil.
Sedaj tri leta naš dom ovit je v sivino,
v obup, žalost in v neizprosno bolečino...
Veš ati: Tudi če se noga ne ustavi,
tudi če pojema bolečina,
tudi če se rana kdaj pozdravi,
zmerom bo ostala brazgotina!