Prispevek #7350

V temni noči zadnjič vidim luno.
Moj pogled zadnjič boža zvezde.
Za trenutek pomislim, a nič me ne odvrne,
tiho stopim medte.
Mirno sprejmeš me, vzameš kar imam, vzameš vse.
Ne razmišljaš zakaj, kako, le nežno ponudiš mi roko.
Ne, ne skrbi... ne izginjam.
Postala bom morje.
Postala bom pesek.
Bom rastlina, bom ribam skomina.
Postala bom svet.
Še zadnjič moje oči objemajo te.
Sedaj prepuščam se v tvoje objeme.
Kmalu bodo zvezde božale tudi mene!