Prispevek #993

Vsak dan mimo mene gre na stotine ljudi,
obrazi srečni ali nesrečni ne poznajo me.
Iščem le en obraz, ki ga ni.
Vse te velike oči opazujejo me,
češ, ne boš ga našla v tej množici ljudi.
Kje si ti? Kdaj te našla bom?
Veselijo se mojega poraza,
saj dobili so moj del obraza.
Zakaj te ni ob meni, ko jočem od propada?
A dobili so le del obraza,
Vedi, še obstajam, in ne odhajam.
Oglej si tudi ostale prispevke na Verzko.