Verzi

Vsi pravijo, da staranje
že z rojstvom se prične.
Morda je to za druge res,
a ti premlad si še,
da kar tako bi pustil vse
in zdaj odšel od nas,
saj nimaš niti gub preveč
in ne vseh sivih las.

Bil delavec si ena A,
povsod si izkazal se,
pošten, lojalen, zvest za dva
in delaven nadvse.
Težave puščal si doma,
bil vedno si vesel.
Bil si obraza resnega
le, ko denar si štel.

Že zdaj te vsi pogrešamo –
pri srcu si nam bil!
Srčno želimo ti le to,
da bi si odpočil,
da srečo bi si poiskal,
miru bi se naužil,
in da bi kdaj nas obiskal,
kozarček z nami spil!

Svoj delovni staž si preživel med nami –
vsa leta smo delali z ramo ob rami!
Smo skupaj garali, smo skupaj ga pili,
preklinjali skupaj, se vkup veselili.

Na žalost pa zdaj je prišel tisti dan,
ko iz kolektiva boš ti odšel stran.
Vsi vemo, da si upokojitve želiš
in da že odštevati dneve hitiš.

Za svoje kolege si dober bil vzgled,
saj si z dobro voljo ves čas bil prežet.
In z delovnim svojim elanom si znal
spodbujati mlajše, zagona jim dal.

Nikoli ni zmanjkalo ti energije,
in delo, ki bi ga opravili trije,
ti sam si z levico igraje opravil
takoj, ko si komaj ga dobro zastavil.

Morda na Primorsko boš kmalu zavil
in s kapljico rujno kak sod boš nalil.
Če si boš želel, da bi skupaj ga pili,
nikar ne skopari preveč s povabili!

Želimo, da bolj bi za zdravje skrbel,
da manj cigaretnih bi škatlic načel,
saj zakon tedaj šele res bo cvetel,
če manj boš po dimu tobačnem smrdel.

Še zadnjič se skupaj s teboj veselimo,
za srečo in zdravje pesti ti držimo.
Veseli, ponosni smo, ker te poznamo,
saj vsi, ki smo s tabo, te radi imamo!

Prihodnost se nova zdaj zate odstira –
še malo, in dal nam boš roko v slovo.
Cilj nov že na poti se tvoji odpira,
ki si si vsa leta želel ga močno.

Za nas v svojem delu si ves izgoreval,
a zase si časa premalo si vzel.
Ves čas intenzivno si si prizadeval,
da naš kolektiv bi resnično uspel.

Po tvoji zaslugi uspehe smo želi,
saj vodil z razumom in s srcem si nas.
Odločnega šefa smo s tabo imeli,
ki znal se odločati pravi je čas.

Do svojih uslužbencev bil si pravičen,
korekten, pozoren in vedno ustrežljiv.
Retorik si bil na zabavah odličen,
zelo duhovit in nadvse očarljiv.

Boleča je misel, da smo te izgubili,
saj si se nam vsedel globoko v srce.
Enakega šefa ne bomo dobili,
pa če bi ga iskali do sodnega dne!

Želimo ti srečo v bodočem življenju,
da bi uresničilo se, kar želiš.
Želimo, da izogneš se vsemu trpljenju,
da zdrav in vitalen v pokoju živiš!

Prihodnost se nova za vas bo odprla,
ko stisnili bomo si roke v slovo.
Usoda vam nove bo cilje odstrla,
ki si jih morda že želite močno.

Veliko let plodnih je letos za vami,
izpolnila sta jih marljivost, uspeh.
Dosegli smo skupaj jih – z ramo ob rami,
lenoba za vas bila smrtni je greh.

Ste vedno bili zanesljivi, lojalni,
ste vedeli dobro, kaj je in ni prav.
Bili ste do partnerjev požrtvovalni,
vloženega truda vam ni bilo žal.

Po vaši zaslugi uspehe smo želi,
usmerjali s srcem, z razumom ste nas.
Železno zaupanje v vas smo imeli,
saj znali ste odločati se pravi čas.

Z odhodom bo vašim nastala praznina,
ki lep čas se še zapolnila ne bo.
A upamo vsaj, da v vaš žep pokojnina
obilno in redno pritekala bo!

Želimo vam zdravja v bodočem življenju,
naj želje se vam uresničijo vse!
Predajte se dobremu razpoloženju,
nenehno naj sreča vam polni srce!

Kam le vsa pretekla so izginila leta,
ko v našo sredino si prvič prišel?
Saj komaj si dobro se z delom ogrel,
znoja zadnja kaplja je iz tebe izžeta.

Tretjino življenja preživljal si z nami,
neutrudno si gnal se za skupni uspeh,
s sodelavci delal si z ramo ob rami,
lenobo imel za naglavni si greh.

Bil delavec si zanesljiv in lojalen,
si se veseliti in šaliti znal,
do svojih sodelavcev požtvovalen,
ki truda vloženega ni obžaloval.

Vzpodbudo in vzgled si dajal vsem ostalim,
za nas si bil mentor, prijatelj in brat.
V imenu vseh se ti iskreno zahvalim,
ker z nami izkušnje menjaval si rad.

Z odhodom bo tvojim nastala praznina,
ki lep čas se še zapolnila ne bo.
A upamo vsaj, da v tvoj žep pokojnina
obilno in redno pritekala bo!

Zdrav, veder in srečen ostani, kolega,
ohrani svoj blag in prijazen nasmeh!
Ob tvojem odhodu vsak v roke ti sega,
vse dobro želi ti na tvojih poteh!

Ni res, da je eno samo sonce in, da samo ono greje.
Sonce je na zemlji in na nebu, da jih nihče ne prešteje.

Lahko jočem,
lahko se smejim,
lahko se pretvarjam,
da nič me ne pesti.
Lahko igram igro,
ki laž jo rodi,
lahko sem pa roža,
ki še pozimi cveti.
Lahko sem tisto,
kar ti pač želiš,
če to te osreči,
prav,
nasmeh ti pristoji.
A trajalo ne bo dolgo,
ker do igric mi ni,
raje sem sama,
kot da življenje s tabo prazno živim.

Živeti in preživeti kakor jeder brstič,
ki mora zoreti za vse in za nič.
Ni glavno uspeti. Bolj slavno je ravno živeti
in biti uporabna kov v verigi rodov.

Vsi smo samo ljudje, ki brezglavo hite.
Nekateri so srečni, drugi spet tečni.
Ni vazno kakšne volje smo, pomembno je to, kar v srcu nosimo.

Otročiček nam vrne svet,
ki smo ga izgubili - svet čudes.
Lepoto cveta.
Lesket plamena. Metulja.
List. Ptico.
Ustvarjeno na novo.
Čudovito.
Vidimo jih skozi oči nedolžnosti.
In [ime] otroško veselje postane naše.

Moje ime je _____,
pogumno vam pišem vrstico naprej.
Imam mamico in atija,
ki nad menoj bedita
in se mojega odraščanja veselita.

Pišem vam pravzaprav zato,
da vas na moj krst povabim toplo.
Vabim vas,da se te svečanosti udeležite
dne __.__.____ v župniji _____.
Za uro vprašajte moja starša,
ker mi številke še ne gredo od rok.

Ker zelo rad jem,
vem tudi to,
da pogostitev bo!
Po prejemu svetega zakramenta
bo kosilo v gostilni _____.
Veste, jaz sem zelo zaposlen malček,
zato se počasi poslavljam.
Ravno sem se odločil,
da bom naglas zajokal.

V srcu me črviček pika,
žoka, stika, ker ga mika.
Moja muka, ta ga mika!
Ker ga mika, me pa pika.

Tvoja prijateljica sem, vedno tam, kamor si ne upaš sam,
zate se žrtvujem, tebe občudujem!
Ti si zvezdica, ki nebo razsvetljuješ.
še angeli te čuvajo,da ne ugasneš!
Zato te prosim, da nikoli ne padeš z neba,
ker obstaja nekdo ki potrebuje tvoj sijaj!

Tudi čez tisoč let, tu bom stal,
sonce bo moje srce,
ena od tisoč zvezd mi bo prav,
nosil bom njeno ime!

Svoje življenje bi dala,
da bi s tabo za vedno ostala,
da bi te lahko spet objela
in te za vsej še eno noč imela.
Ko bi ti vedel kako te imam rada,
kako po trebi hrepenim,
ne morem več živeti
tebe hočem, tvoje ljubezni si želim!
Upam, da bo prišel dan,
ki bo zame s sončkom obsijan
in z njim še ti
s svojimi nebeškimi očmi.

Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi in ko imaš nekoga rad!

Največji zakladi so majhni, v najbolj skritih kotih tičijo
največji zakladi so majhni, se v neskončnosti iskrijo.

Ko ugasnejo praznične luči,
ko te pogrešam, ko te ljubim,
ko na svetu ni stvari, ko na svetu ni ljudi,
ko sva samo jaz in ti in topel stisk dlani.

Prihaja pomlad, čas ljubezni,
veselja, radosti in sončnih dni.
Zvončki, narcise, tulipani že cveto
in nas veselo medse vabijo.
Privoščite si pomladno veselje vsi,
saj le enkrat se živi.

Ne bom jokala in prosila, a tudi mila ne bom,
vse sem ti dala, si kdaj rekel hvala?
Vem odgovor poznaš, a v srcu si ne priznaš,
da nekaj še zmeraj pomenim ti
in vem, da boli, a brez skrbi, bom prebolela,
drugega vzela in tebe več nikoli imela.

Dete malo, dete zlato,
dete drago moje ti.
Ves svet je tvoj,
povsod si ti.
Z vetrom me božaš po laseh,
slišim te v petju ptic,
vidim te v sončnih žarkih ...
V mojih mislih si,
v mojem srcu si,
vsak trenutek dneva in noči.

Bila sem kakor čist in trd kristal,
in v dihu tvojem sem se raztopila,
Bila sem gruda, ki še ni rodila,
in v soncu tvojem sem pognala kal.
Vse sem dala ti in mi nič ni žal,
ker vem kaj usode volja je in sila,
vem kaj so lahka in kaj težka krila
in vem, da si kot val ki v bregu se razkraja,
in da si kot veter, ki se vrnil boš nazaj.
Pogrešam te...

Zdaj ne trpiš več, draga. Zdaj počivaš.
Kajne, zdaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen
za nas, odkar te več med nami ni.

Zdaj naj me pustijo pri miru,
zdaj naj se navadijo, da me ni.
Hočem zapreti oči.
Pustite me samega z dnevom, z nočjo.